ZGODBA

Šestnajstletna Julija živi s strogim, gospodovalnim očetom in muhasto materjo na odmaknjenem hrvaškem otoku. Dneve preživlja med potapljanjem v azurnem morju, lovom na morene ter opazovanjem turistov, ki se zabavajo v bližnjem zalivu. Napetost med hčerko in očetom začne naraščati, ko na otok prispe stari družinski prijatelj Javier. Medtem ko skuša oče z njim skleniti velik posel, svetovljanski in karizmatični tujec v Juliji prebudi željo po globokem vdihu svobode in prevzemu nadzora nad lastno prihodnostjo.

IZ PRVE ROKE

»Zgodba je umeščena med bele skale, v surovo naravo, ki potencira čustva. Liki so – brez sence, brez hladu – izpostavljeni morju, soncu in kamnu. Gorijo od strasti in besa. To je prostor močnih telesnih občutkov, ki se neizbežno stapljajo z duševnimi.

Šovinizem je glavni antagonist naše junakinje Julije, […] ki njegove okove pogosto zamenjuje z mejami lastnih zmožnosti. To je začaran krog, toda ko Julija končno zavrne svojo vlogo, kulta očeta ne vidimo več kot tradicije, v njegovem vedenju pa zagledamo tisto, kar v resnici je – nasilje.

Toda Julija je prva v novi generaciji intuitivnih žensk, ki razgaljajo te zastarele vzorce. Julija je morena, žival, ki je pripravljena odgrizniti del sebe, da bi se osvobodila. To moč vse pogosteje opažam v mladih ženskah na Hrvaškem. To je moč, ki temelji na modrosti in znanju, na zaupanju v lastne sposobnosti, na veri v tisto božansko, ki se skriva v neznanem. Moč, ki se ne pusti utišati.« – Antoneta Alamat Kusijanović

O REŽISERKI

Antoneta Alamat Kusijanović se je rodila v Dubrovniku. Zaključila je študij produkcije na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu in diplomirala iz režije na Univerzi Columbia v New Yorku. Njen kratki film V modrino (U plavetnilo, 2017) je prejel nominacijo za študentskega oskarja ter bil nagrajen na Berlinalu, v Sarajevu, v Oberhausnu ter na festivalu Premiers Plans v Angersu. Morena je režiserkin prvi celovečerec.

KRITIKE

»Če bi Patricia Highsmith kdaj napisala zgodbo o odraščanju, postavljeno na skalnato obalo kristalnega hrvaškega morja, bi bila lahko zelo podobna sončnemu, melanholičnemu prvencu Morena Antonete Alamat Kusijanović. Film tiho, z zloveščim jadranskim lesketom prepričljivo pokaže, da je lahko prehod mladega dekleta v odraslost tudi brez labirintnih morilskih zapletov in prekaljenih zasebnih detektivov popolna /…/ tema za sončni noir.« – Jessica Kiang (Variety)

»Morena gibko vijuga med čermi klasične zgodbe o odraščanju in uporništvu ter se zaganja v globine družinske in družbene hrvaške stvarnosti. Globoko pod gladino morja, kamor sončni žarki ne prodrejo, z ostmi nabada trdovratne družbene vzorce patriarhata, konservativizma, religije, šovinizma, mizoginije, pa tudi divjega kapitalizma, privatizacije, korupcije, in jih privleče na kopno.« – Tina Lešničar (Delo)

»Napeti prvenec, postavljen na hrvaški otok, obljublja eksploziven razplet – in obljubo tudi izpolni. /…/ Morena je vrhunska študija nepopustljive subliminalne grožnje /…/.« – Tim Grierson (Screen Daily)

FESTIVALI NAGRADE

Sekcija Štirinajst dni režiserjev, Cannes (nagrada zlata kamera za najboljši prvenec); Pulj (nagrada za najboljšega debitanta, zlata arena za najboljšo stransko žensko vlogo, nagrada občinstva za najboljši hrvaški film); Bukarešta (nagrada za najboljši film); Sarajevo; Toronto; Festival slovenskega filma, Portorož; Liffe.