ZGODBA

Helsinki, 1945. Konec vojne mladi slikarki Tove Jansson prinaša nov občutek umetniške in družbene svobode. Sodobna umetnost, vrtoglave zabave, odprt odnos s poročenim politikom in njeno nekonvencionalno življenje jo postavljajo navzkriž strogim načelom njenega očeta. Medtem ko se spopada s svojim osebnim življenjem, pa jo njena ustvarjalna prizadevanja zapeljejo v nepričakovano smer. Delo, ki se je začelo kot stranski projekt ob njenih slikarskih prizadevanjih osnovano na melanholičnih, srhljivih zgodbah iz otroških pripovedk v bombnih zakloniščih, nenadoma zaživi svoje lastno življenje. Podvigi muminov ji nenadoma prinesejo mednarodno prepoznavnost in finančno svobodo. A ob vzpostavljanju umetniške identitete se mora naučiti najti tudi samo sebe. 

IZ PRVE ROKE

»Tove Jansson je »mumin mama«, ki jo vsi poznamo in občudujemo. Vedno sem si jo predstavljala kot sivolaso, modro, nenaravno umirjeno in nekako nedotakljivo osebo. A bolj kot sem med raziskavami in pripravami na film spoznavala njeno življenje, bolj sem bila presenečena. Njena strast in energija, njena močna čustva in način, kako jih je izražala, njena nekonvencionalnost – vse to mi je odprlo nov pogled na Tove, ki mi je pokazal, da bo ta film vse prej kot umirjen in predvidljiv.« – Zaida Bergroth

O REŽISERKI

Zaida Bergroth je leta 1977 rojena finska režiserka in scenaristka. Njeni predhodni filmi, kot so Zadnji kavboj (Skavabölen pojat, 2009), Dobri sin (Hyvä poika, 2011) in Marijin raj (Marian paratiisi, 2019), so se uvrstili  na festivale, kot je Mednarodni filmski festival v Torontu, ter prejeli nagrade  na festivalih v Busanu, Chicagu in drugje. Tove je njen peti režijski celovečerec. 

KRITIKE

»Čuten film, poln tekstur, posnet na 16-milimetrski filmski trak ter z očarljivo glavno vlogo Alme Pöysti, se osredotoča na formativno desetletje Tovinega življenja in raziskuje njene umetniške in osebne strasti z vsemi izzivi vred.« – Alissa Simon (Variety) 

»Tove me je odpeljala v zajčjo luknjo oziroma skozi magična vrata v svet muminov. Izlet vsekakor priporočam.« – Anthony Lane (The New Yorker)

»Na splošno film ustvari močan vtis, kako svobodna in zunaj okvirjev je bila Tove; že na začetku reče, da je življenje čudovita avantura, v kateri bi morali uživati. Njena vihravost je prikupna, igra Alme Pöysti pa nenavadno učinkovita, čeprav temelji na minimalizmu – morda ravno zato. […] Namesto nadležne ekspresivnosti dobimo zvrhan koš čustev, namesto resne problemske drame, h kakršni se pogosto nagibajo biografski romani, pa topel in svetal feel good film, ki tudi na tej ravni odzvanja z Mumini.« – Veronika Šoster (Ekran)

FESTIVALI, NAGRADE

Finska nagrada Jussi za najboljši film, režijo, glavno igralko, fotografijo, scenografijo, kostumografijo in masko; Göteborg (nagrada Sven Nykvist za najboljšo fotografijo)