Iz prve roke

“Poigrati sem se hotel z nasprotji. Film po eni strani prikazuje tiste najmanjše trenutke, kopanje otroka, pogovor pred spanjem, po drugi strani pa potujemo v velika mesta in poslušamo mlade, ki glasno razmišljajo o svoji prihodnosti in o prihodnosti sveta. Intimna zgodba se razvija pred ozadjem veliko večje zgodbe. Ta spekter pogosto začutim ob svojem otroku: najin skupni čas je zelo zaseben, hkrati pa so prisotna vsa največja življenjska vprašanja. […] Kar se je začelo kot poskus dokumentiranja in raziskovanja življenja z mojim otrokom, je postalo tudi portret odnosa, ki se je razvil med Joaquinom in Woodyjem. To sem resnično želel ujeti. Takšni trenutki me kot filmskega ustvarjalca najbolj navdušujejo: ko stvari postanejo žive, nepredvidljive, presenetljive.” – Mike Mills, režiser

“Kadar igram glavno vlogo, imam pogosto občutek, da moram prevzeti vodstvo, poganjati prizor. […] Delo z Normanom je bilo zame idealen način igranja, saj je bilo treba poslušati in začutiti soigralca, ugotoviti, kaj ga motivira, najti stik. Pogosto je imel prav on krmilo v rokah – in to sem zelo cenil.” – Joaquin Phoenix, igralec

“Zame film govori o tem, kako skrbimo drug za drugega, bodisi v jedrni družini ali pa v družini človeštva.”  – Gaby Hoffmann, igralka

O režiserju

Mike Mills, rojen leta 1966 v Berkeleyu v Kaliforniji, je filmski ustvarjalec, grafični oblikovalec in umetnik. Njegov celovečerni prvenec Palec moj najdražji (2005) s Tildo Swinton in Keanujem Reevesom je bil nagrajen na festivalih Sundance in Berlinale. Millsov drugi celovečerec Začetniki (2010) je poklon režiserjevemu očetu, ki je na stara leta razkril svojo istospolno usmerjenost. Film z Ewanom McGregorjem, Mélanie Laurent in Christopherjem Plummerjem je slednjemu prinesel oskarja za najboljšega stranskega igralca. Z Ženskami 20. stoletja (2016), ljubezenskim pismom materi, ki jo je v filmu odigrala Annette Bening, si je Mills prislužil nominacijo za oskarja za najboljši izvirni scenarij. Navdih za svoj četrti celovečerec Dej no je režiser našel v pogovorih s svojim otrokom.

Kritike

»Mike Mills, mislim, dej no! Spet ti je uspelo! Tvoj drzni in igrivi film je tako poln pristne ljubezni, da nas povabiš k ponovnemu razmisleku, kako bi lahko bili naši najbolj dragoceni odnosi bolj živi. V tvoji bogati paleti sive, črne in bele je nekaj, kar nas dvigne v drugo dimenzijo. In nenadoma lahko vidimo možnosti, ki jih prej nismo.« – Kirsten Johnson (Variety)

“Millsov najnovejši film vas bo spravil v jok, vas nasmejal, poskrbel, da se boste počutili manj osamljene na svetu in vas spomnil, da smo vsi začetniki, ki zgolj skušamo preživeti in se prebiti skozi dan v enem kosu.” – Rodrigo Perez (The Playlist)

“Glavna odlika filma so trije izjemni igralski nastopi: Phoenix kot pomečkani in čustveno neprilagojeni Johnny, Hoffmanova v vlogi ljubeče in trpeče Viv ter Woody Norman v enem najbolj nepozabnih igralskih nastopov – otroških in sicer – tega leta.” – Wendy Ide (The Guardian)

Festivali, nagrade

Telluride (svetovna premiera); New York (nagrada National Board of Review za enega desetih najboljših neodvisnih filmov leta); Mill Valley (nagrada občinstva); Camerimage (glavna nagrada za fotografijo; nagrada občinstva); nominacija za nagrado BAFTA za najboljšega stranskega igralca; tri nominacije za nagrado spirit; tri nominacije za nagrado satellite; dve nominaciji za nagrado gotham