Kulisa festivala Krafft bo znova staro mestno jedro Kranja. Kulturna dediščina prizorišč festivala obeta prav posebno vzdušje in nepozabno filmsko doživetje. Spoznajmo zgodbe, ki jih pripovedujejo festivalska prizorišča – to so Prešernovo gledališče Kranj, Grad Khislstein (letno gledališče in lovski dvorec), Layerjeva hiša s Češnjevim vrtom in Stolp Škrlovec.
Prešernovo gledališče
Na lokaciji sedanjega Prešernovega gledališča Kranj je bil do sedemdesetih let 19. stoletja vrt s sadovnjakom. Okoli sredine sedemdesetih let 19. stoletja so tam zgradili škofijo oziroma škofov dvorec, ki so ga med letoma 1908 in 1909 prezidali v Ljudski dom. V osrednjem delu Ljudskega doma je že takrat nastala večja dvorana z odrom, ki je omogočala uprizarjanje gledaliških predstav.
Leta 1940 so po načrtih inženirja arhitekta Ogrina začeli stavbo preurejati v modernejše gledališko poslopje. Razširili so gledališko dvorano in povečali oder. Načrte za opremo dvorane je izdelal arhitekt Ivan Vurnik, ki ga skupaj s Plečnikom in Maksom Fabianijem poznamo kot pionirja sodobne slovenske arhitekture. Poleg Vurnika je Pečat gledališču dal tudi Plečnik. Po drugi svetovni vojni je v sklopu reševanja perečih urabanističnih vprašanj Kranja, poleg prezidave gradu Khislstein, med drugim izdelal načrte za novo fasado gledališča in ureditev trga pred njim. Stavbi so tako med letoma 1950 in 1953 prizidali dolgo in visoko stebriščno lopo. Lopa je v obliki propilej poudarila vhod v gledališče. Preureditev pročelja gledališke stavbe je prispevala zlasti k novi, monumentalnejši podobi starega mestnega jedra Kranja.
Plečnikova preureditev pročelja gledališke stavbe je bila povezana tudi z ustanovitvijo poklicnega Prešernovega gledališča 8. februarja 1950. Kmalu po ustanovitvi si je med letoma 1951 in 1953 gledališče prislužilo sloves enega najbolj eksperimentalnih gledališč v Sloveniji. Razvoj gledališke dejavnosti pa je skromna gledališka stavba kmalu začela zavirati. Leta 1957 so ukinili poklicno gledališče, znova so sledila leta amaterskega gledališče (kot amatersko gledališče je bilo ustanovljeno leta 1945), dokler ni gledališče leta 1989 ponovno pridobilo status poklicnega gledališča.
Danes gledališče velja za eno najmanjših slovenskih gledališč. Usmerjeno je v družbeno in politično angažirana dela aktualnih sodobnih dramatikov iz Slovenije in tujine, v svežo interpretacijo klasikov, uprizarjanje inovativnih dramskih form in tem, v poetičnost gledališkega jezika ter v izbor najvidnejših režiserskih in igralskih imen. Gledališče je tudi organizator festivala Teden slovenske drame, ki podpira sodobno slovensko dramatiko.
Festival Krafft bo v Prešernovem gledališču gostoval s filmskimi projekcijami.
Grad Khislstein
Grad Khislstein nosi ime po bavarski plemiški družini Khisl, ki ga je kupila sredi 16. stoletja. Baron Janž Khisl ga je leta 1587 prezidal v plemiški dvorec in mu s tem nadel današnjo podobo.
Lastništvo gradu je od srednjega veka, ko so z izgradnjo orteburškega stolpa leta 1256 postavili njegove temelje, prehajalo iz rok v roke. Lastnice so bile številne znamenite plemiške rodbine, kot so Ortenburžani, Celjski grofje, Habsburžani, Auerspergi in mnoge druge. H gradu je spadala tudi nekdanja grajska pristava Lovski dvorec.
Ob koncu 18. stoletja je grad kupil beneški plemič Natalis Pagliaruzzi. V času Pagliaruzzijev se je leta 1846 v Kranj preselil tudi znameniti slovenski pesnik France Prešeren. Poznanstvo med Prešernom in Pagliaruzzijevimi je segalo še v čas, ko je Prešeren v Cekinovem gradu služil kot njihov domači učitelj. V Kranju je bil reden gost družabnih večerov na gradu Khislstein, kamor so zahajali ugledni kranjski meščani. Grad so potomci Natalisa Pagliaruzzija obdržali do leta 1913, ko je postal občinska last.
Z gradom je povezan še en znameniti slovenski ustvarjalec – Plečnik. V sklopu revitalizacije starega mestnega jedra in ustavitve nadaljnjega propadanja kulturne dediščine v petdesetih letih 20. stoletja so po njegovih načrtih izvedli prezidavo gradu. Plečnik je gradu namenil monumentalno pročelje s poudarjenimi arkadami, zaradi česar sodi ta njegov poseg med najpomembnejše sodobne arhitekturne posege v Kranju.
Grad Khislstein je danes kulturna ustanova. V njem domujejo stalne in občasne razstave, med njimi stalna razstava Gorenjskega muzeja Prelepa Gorenjska. Na 1500 kvadratnih metrih si je mogoče 1500 let zgodovine ogledati skozi zgodbe 1500 predmetov in fotografij, vsebino posameznih sob povzemajo izbrani verzi iz Prešernovih poezij in ljudske pesmi, muzejsko pripoved pa oživljajo zvočni prostori ter dokumentarni in igrani filmi.
Del grajskega kompleksa je tudi letno gledališče, ki ga nekateri imenujejo tudi kranjske Križanke. Gledališče vsako leto oživi v poletnih mesecih kot prizorišče za različne kulturne prireditve, od koncertov prek gledaliških in plesnih predstav do letnega kina. Od lani tudi kot prizorišče festivala Krafft, ki gosti svečano otvoritev in zatvoritev festivala ter večerne filmske projekcije.
V mirnem ambientu grajskega dvorišča se nahaja tudi kavarna Khislstein 12.56, kjer si lahko privoščite trenutek zase. Kot zanimivost – ime kavarne se navezuje na leto 1256, ko je Ulrik Spanheimski v Velikovcu izdal listino, v kateri je prvič omenjeno mesto Kranj.
Layerjeva hiša
Layerjeva hiša je poimenovana po slovenskem poznobaročnem slikarju Leopoldu Layerju (1752–1828), čigar slike so v sredini 19. stoletja krasile skoraj vsako hišo. V njej je živel na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Layerjeve slike si lahko med drugim ogledamo tudi Narodni galeriji v Ljubljani. V živo pa lahko Layerjeva dela med drugim vidite pred oltarjem kranjske cerkve Sv. Kancijana in tovarišev. V velikem požaru, ki je prizadel Kranj leta 1811, je hiša s slikarsko delavnico pogorela. Vse do leta 2010 je hiša doživljala burne čase, različne lastnike pa tudi samevanje in propadanje. Danes, več kot 200 let kasneje, je hiša obnovljena in oživljena. Iz sten, obokov in arkad veje imeniten duh zgodovine, ki se povezuje z današnjo ustvarjalno energijo.
Layerjeva hiša je danes prostor umetnosti, stičišče kulturnega in družabnega dogajanja v gorenjski prestolnici. V njej so galerije, kavarna, delavnice in umetniške rezidence. To so prostori, kamor slovenski in tuji umetniki pridejo bivat in delat za določeno časovno obdobje. Layerjeva hiša je najbolj živahna poleti, ko zaživita terasa in vrt. Takrat se na zunanjem odru odvijajo koncerti, v galerijah, delavnicah in dvorani Stolpa Škrlovec pa si sledijo umetniški festivali, kot so festival kolaža, razstava tekstilne umetnosti in festival klavirske glasbe. Kot zanimivost – na terasi si lahko ogledate zidno poslikavo kranjskega umetnika Davida Almajerja, ki predstavlja triindvajset osebnosti, ki so pomembno vplivale na kulturno identiteto Slovencev. Layerjeva hiša bo prostor druženja, okroglih miz in delavnic.
Stolp Škrlovec
Staro mestno jedro Kranja je bilo nekoč obdano z obzidjem, ki je bilo v celoti dolgo 870 metrov in dodatno utrjeno z devetimi stolpi. Škrlovec je bil eden izmed njih. Zgrajen je bil kot dodatna utrdba kranjskega mestnega obzidja v času turških vpadov. Ker je služil kot orožarna, je veljal za enega izmed najpomembnejših delov obzidja.
Po obnovi leta 2011 je zaživel kot kulturno prizorišče. Peterokraki stolp danes nosi ime Stolp intermedijske umetnosti in fotografije. V spodnji prostorih se nahaja intimna dvorana, v kateri uprizarjajo manjše predstave z inovativnimi postavitvami ter prirejajo koncerte ter druge kulturno-izobraževalne večere. V zgornjih prostorih je galerija, imenovana tudi Galerija Janeza Puharja. Poimenovana je po kranjskem izumitelju fotografije na steklo Janezu Puharju. Puharja izum fotografije na steklo postavlja ob bok svetovnim pionirjem fotografije. V galeriji so na ogled dela umetnikov, ki delujejo pretežno na polju fotografije, intermedije, multimedije in konceptualnih prostorskih postavitev.
Layerjeva hiša, Češnjev vrt Layerjeve hiše in Stolp Škrlovec bodo gostili Krafftove okrogle mize, delavnice, mojstrske tečaje in filmske projekcije, obenem pa bo Layerjeva hiša prostor druženja in zabave.
Zemljevid prizorišč festivala Krafft najdete tukaj.
eViri
- Layerjeva hiša.
- Mednarodni projekt Gledališka arhitektura v srednji Evropi (TACE – Theatre Architecture in Central Europe), 2008–2010.
- Gorenjski muzej.