S podelitvijo nagrad zlato jabolko se je zaključil 3. Kranjski igralski festival Krafft. V tekmovalnem programu se je pomerilo 10 filmov z vsega sveta, strokovno žirijo pa so sestavljali mednarodno priznana kasting direktorica Nathalie Cheron ter vrhunska slovenska igralca Nataša Barbara Gračner in Gregor Zorc.
Zlato jabolko Grand Prix
Žirija je z zlatim jabolkom Grand Prix nagradila igralsko zasedbo filma Leilini bratje, pri čemer je v svoji obrazložitvi zapisala: »V tej družinski simfoniji vsak igralec ostaja do obisti zvest svojemu inštrumentu in se hkrati zaveda, da je njegov zven boleče odvisen od soigralcev. Zven celote je imperativ, ki nam priča o izredni igralski inteligenci, intuiciji in iskrenosti posameznikov. Impresivna študija kolektivne igre, kjer za moment pozabiš, da gozd sestavljajo posamezna drevesa. Čudovito!«
Zlata jabolka za posebne igralske dosežke
Zlata jabolka za posebne igralske dosežke so šla v roke poljski igralki Doroti Pomykale za glavno vlogo v filmu Ženska na strehi, italijanski igralki Benedetti Porcaroli za glavno vlogo v filmu Amanda in palestinskemu igralcu Salehu Bakri za glavno vlogo v filmu Modri kaftan.
BENEDETTA PORCAROLI (Amanda)
“To je zgodba o osamljenosti in iskanju ljubezni – ljubezni popolnoma disfunkcionalne družine, ljubezni čudaških fantov, ljubezni anonimnih moških v spletnih klepetalnicah ali celo ljubezni stare sošolke, ki živi asocialno življenje, zaprta v svoji sobi. Amanda je upornica, samotarka, je surova, globoko ganljiva in hkrati grozna. Prepričala nas je igralska preciznost Benedette Porcaroli ter njena sposobnost pristnega tretja src na tej ganljivi poti.”
DOROTA POMYKALA (Ženska na strehi)
“Dorota Pomykala je kot Mira v filmu Ženska na strehi izjemna. Z niansiranimi registri igralskih izraznih sredstev, s katerimi minimalistično dozira vsa stanja preko katerih izriše osamljenost depresivne ženske poznih srednjih let, igralka intenzivno upodobi moč tihega upora proti staromodnim stališčem družbene in družinske patriarhalne hierarhije. Polna obupa, depresivne resignacije in notranjega boja, ustvari portret osebe, s katero empatično potujemo skozi labirint nepričakovanih dogodkov, v katerih igralka zablesti kot emblem nevidnih in pozabljenih v tem krutem svetu.”
SALEH BAKRI (Modri kaftan)
“Saleh Bakri veze svojo vlogo v popolnem miru, izredno natančno, marljivo in presenetljivo ostro, ter nikoli ne podleže šarmu učinka. Ta zmes učinkuje na gledalca malodane hipnotično. Zavije te v svoj kaftan in te virtuozno popelje skozi zgodbo. Igro prepusti prstom, naprstniku, cigaretu, kozarcem čaja in pari v turški kopeli. V taki krhkosti se skriva strašen igralski pogum.”
