Na začetku 20. stoletja Čilenka Teresa prispe v izolirano skupnost pastirjev na Dinari in trdi, da je vdova njihovega brata, ki se je izselil v Čile. Njen prihod poseže v trdno vzpostavljene odnose in hierarhijo skupnosti ter vanjo prinese nemir, hkrati pa tudi možnost drugačnega življenja. Med Tereso in Mileno, žensko iz družine, v katero vstopi, se kljub jezikovni pregradi začne spletati posebno zavezništvo.

Drugi celovečerni film hrvaške režiserke Hane Jušić odlikujeta izrazita vizualna podoba in natančno ustvarjen svet nekega drugega časa. Film je svetovno premiero doživel v glavnem tekmovalnem programu festivala v Locarnu, kjer sta Manuela Martelli in Ana Marija Veselčić prejeli nagrado za najboljšo igro, pozneje pa je bil nagrajen tudi na Sarajevskem filmskem festivalu. Pri filmu je sodelovala tudi slovenska ekipa; med drugim sta bila koproducenta Aleš Pavlin in Andrej Štritof, oblikovalka maske pa Mojca Gorogranc Petrushevska.